Filmska druženja: Suspiria (Dario Argento, 1977, 98min)

Filmska druženja se po enoletnem premoru vračajo na Mostovno! Tokrat bodo projekcije izbranih filmov v kavarni, v Mostovnini mali dvorani. Rdeča nit se letos vleče vse od zadnje projekcije filmskih druženj in odvija svoj klobčič do poletja, ko se bodo projekcije premaknile na prosto. Sklop filmov je izbran pod skupno temo: Filmi na robu. Rób kot skrajni, zunanji del česa, bodisi filmskega kanona ali filmskega formata ali kot mesto, kjer se spremeni nagib nagnjenega sveta, kjer se naša percepcija, kaj je zgoraj in kaj je spodaj, kaj je dobro in kaj je slabo, spremeni in premeša in kategorija sama postane brezpredmetna. Marginalij se bomo dotaknili s šundom, grozljivkami, s spregledanimi bizarnimi biseri. V našem tretjem filmskem ciklu ne bomo obšli niti animacij. Vsak mesec boste obiskovalci lahko glasovali za projekcijo enega filma in to tako, da zapišete svoje ideje v zvezek, bi bo vsakič na voljo na filmskih večerih.

Druženja, dobre pijače, »kokic« in dobrih filmov ne bo manjkalo: vabljeni!

Suspiria

Lani je v kinodvorane prišel remake legendarne Argentove grozljivke Suspiria, ki poskuša z novimi idejami in niti ne tako zvestemu sledenju zgodbe poustvariti vsaj približno takšno vzdušje, kot ga  je imel originalen film. Za sountrack je bilo tudi tokrat poskrbljeno na prav poseben način: zaupali so jo Thomu Yorku, v originalu je soundtrack odigrala zasedba The Goblin. Grafična podoba filmskih plakatov pusti tako v starem kot v novem filmu pečat, četudi se poigrava le z rdečo in črno. Skoposti izbora barv pa ne gre nikakor pripisati scenografiji originalnega filma: rdeča, rumena/zlata in modra so podstat, na kateri stoji ta ekranizacija enega izmed delov trilogije »treh mater«, t.j. matere vzdihov, Suspirie, Mater Suspiriorum. Dario Argento je navdih za scenarij dveh filmov triologije našel v spisu Thomasa De Quincyja, ki govori o tem, da svet nadzirajo tri čarovnice, tri matere: Mater Suspiriorum, Mater Tenebrarum in Mater Lachrymarum.

Vabljeni k ogledu filma, ki ga na koncu lahko tudi ocenite in poveste, če je grozljivka iz leta 1977 že zaradi vsebine, estetike, glasbe in fotografije še vedno tako privlačna kot dobrih 40 let nazaj.