PXXP•XXV: Spekulacija in razkroj

Razstava raziskuje potencial fikcije za ponovno vzpostavitev odnosa s svetom, ki je nepopravljivo razdejan. Na ozadju številnih kriz, s katerimi se soočata človeštvo in planet, se razkrajajo naše pripovedi o nenehni rasti, medtem pa se vse bolj dozdeva, da je bil napredek od nekdaj vezan na propad. Sedanji trenutek zaznamuje občutje izgube, preteklost, sedanjost in prihodnost pa je težje razvozlati kot kdajkoli prej. Medtem ko se predstave o nekoč odprti prihodnosti spreminjajo v čedalje bolj brezizhodne obete, sta poglavitni preostali sili v svetu vztrajen razkroj in nebrzdana spekulacija, ki oblikujeta podnebje in trge, rudnike in telesa ter bite in atome.

Spekulacija in razkroj, apropriirana kot ustvarjalna procesa, postaneta odprtina za raziskovanje alternativnih tokov preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ki sprejemajo prelome, motnje in neznana znamenja sedanjega trenutka, da bi oblikovali množico vzporednih svetov. Svetov, ki se razprostirajo po arhivih in v virtualnem prostoru, se vpletajo v infrastrukturna zaodrja, se porajajo v latentnih vektorjih generativnih procesov ali razpadajo na spletu, se prepuščajo silam opustelih naravnih in urbanih območij, kot duhovi naseljujejo medije preteklosti ter pronicajo skozi nekonvencionalne kanale … Fizični in virtualni prostori, porozni in plastični v procesih oblikovanja sveta, postanejo peskovniki za reprogramiranje pripovedi, navezovanje stika s pojavi in časovnimi okviri onkraj človeške zaznave ter raziskovanje liminalnih oblik subjektivnosti.

CHORA
Gaia Radić

Umetnica Gaia Radić s svojim projektom Chora odpira novo poglavje v sistemu virtualnih svetov, ki delujejo kot zaznavne pripovedi. Ti nastajajo iz nediferencirane možnosti in se materializirajo v stiku s fizičnimi prostori ter udejanjijo skozi telesa, ki prehajajo skozi njih.

V instalaciji gledalec postane gostitelj pripovedi, ki se odvija v virtualnem prostoru. Delo samo je avtonomni agent, ki ukrivlja razstavni prostor ter gledalca zajame v brezčasen vakuum, obenem znotraj in zunaj svojih razsežnosti. Gledalčeva čutila postanejo kanal, skozi katerega se prostor lahko ozre nase in privzame svojo obliko. Takoj ko se samooblikovanje prične, neizogibno sledi tudi razkroj. Proces se vsakič znova zaključi s transformacijo, ko se portal zapre in nato ponovno odpre s prihodom novega telesa.

IZGUBLJENO V DIGITALNEM ETRU
Room69

Kolektiv room69 v delu izgubljeno v digitalnem etru zaskvota fluiden kiberprostor, da bi raziskal arhiviranje kot proces izgube ter sodelovalno spekulacijo, ki se razteza med številnimi svetovi. Infrastrukturo Google Zemljevidov uporabijo kot prizorišče virtualne hrambe svojih del, s čimer zasnujejo liminalni prostor za zbiranje in razstavljanje umetnin. Slednje lahko v heterokroničnem svetu razpršene spletne entitete neprestano na novo izumljajo, pozabljajo ali po naključju ponovno odkrijejo.Zamegljeni teren digitalnega arhiva, ki se nenehno širi, se v galeriji materializira kot hibridna instalacija. S tem ko zaobide institucionalne in formalne omejitve bele kocke ter se obenem naslanja na njeno odprtost za fikcijo, izgubljeno v digitalnem etru razstavni prostor uporabi kot začasno fizično sidrišče ter vstopno točko v njegovo zgodovino in razvoj ter tako zabriše ločnice med izgrajevanjem in izkopavanjem.

________________________________

Kuratorka: Maja Burja

Tokratno edicijo festivala skupaj predstavljata Kulturni dom Nova Gorica in Aksioma – Zavod za sodobno umetnost, Ljubljana v okviru projekta GO! 2025 Nova Gorica Evropska prestolnica kulture.

Spremljajte dogodek, spletno stran festivala ali Telegram skupino https://t.me/aksioma_community za posodobitve in najnovejše novice!